Beli sosednji breg

Beli sosednji breg

Beli sosednji breg
Beli sosednji breg
Po tem, ko smo bili konec marca deležni neverjetnih 25 in so se po mestu sprehajale oblekice, nam je april postregel malo svojega muhastega. 
Jutro je in voda v napajalnikih za čebele je zmrznjena. Regrat močno tišči skupaj svoje komaj kakšen dan odprte rumene klobučke. Včeraj je zapadel prvi (spomladanski) sneg. Snežilo je od jutra do poznega popoldneva. Veter se je umiril nekje po 16. uri in razkril pravo zimsko pravljico. Takšno, kot že dolgo sanjamo, da bi spet videli decembra za praznike. 
Kaj to pomeni za sadjarje? Kako si v teh trenutkih pomagajo proti občutkom popolne nemoči? Napoved vremena se je uresničila. Kaj si mora reči tisti, ki je zjutraj svoje skrbno obrezano drevje obiskal v bundi in s kapo na glavi? “Saj ni tako hudo” ali morda “Narava že ve”?
Čebelarji si gotovo mislimo vsi enako. Akacija je namreč v fazi počenih brstov in centimetrskih poganjkov in bo, kot kaže, pravi mali čudež, če ni od te zapoznele neslane prvoaprilske šale od vremena ponoči dokončno pomrznila. Beri nič bere. In beri znova razočarani obrazi ljubiteljev akacijevega medu, ko jim povemo, da je akacijo, žal tudi letos, odneslo vreme. 
Upam, da ste spodobni, sadjarji. Če ste, lepo in prav. A v resnici je vseeno. Narava gre po svoje, zato se prilagodi, kakor veš in znaš. Morda pa nas spet preseneti in čez kakšen teden, ko sneg skopni in sonce povabi naravo, naj nadaljuje, kjer je ostala, pokukajo ven zdravi zeleni akacijevi brsti, po čudežu obvarovani v tistih kotičkih, ki se jih je minus danes ponoči izognil.
Sorodni članki
Meni
Košarica
Zapri
Nazaj
Račun
Zapri