Čebele so se znova odrezale
Avgusta 2022 smo se prvič veselili nagrade za Akacijev med. Za točenje akacije 2022 smo prejeli srebrno medaljo AGRA 2022. Včasih je veljalo, da je akacija kot čebelja paša ena najbolj zanesljivih virov, ki se ga veselimo spomladi. Danes pa ta nežni med zaradi klimatskih sprememb postaja vse manj gotov v naših koncih.
Istočasno smo prejeli še tri bronaste nagrade: dve za gozdni med z naših čebelnjakov na Dolenjskem in Notranjskem in za cvetlični med z našega domačega čebelnjaka.
Leto 2023 je bilo povsem drugače za čebele. Na pomlad smo čakali zelo dolgo. Ob nizkih temperaturah so čebele zaostajale v razvoju, virov nektarja v naravi pa tako rekoč ni bilo zaradi nizkih temperatur in obilnih padavin. Pravo dogajanje se je pri čebelah začelo odvijati še le poleti. Točili smo kostanjev in lipov, za tem pa še cvetlični in gozdni med. Obetali so se tudi donosi na hojevi paši, a te so odnesle poletne nevihte in vsi pomnimo, da žal niso odnesle le hojeve paše za čebele.
Zato je letošnji pridelek količinsko vse prej kot rekorden - žal je celo zelo podpovprečen. Letošnje bere morda niso za hvalit se pred sosedi iz tujine, kjer že zaradi narave razpoložljivosti medene bere beležijo veliko večje donose, zlasti na neskončnih poljih zasajenih monokulturnih vrstah, kot so različne ogrščice, detelje, sončnice. V Sloveniji je večina vrst medu še vedno pridobljenih iz gozdov, pogosto tudi cvetlični med. In s tem pa se lahko pohvalimo. Vsako leto.