“Določitev vrste medu ni vedno enostavna naloga. Kadar ima med izrazite lastnosti za posamezno vrsto medu, potem naloga ni težka, ampak naša narava je raznovrstna in za čebele so istočasno lahko zanimive različne rastline. Zaradi podnebnih sprememb se spreminjajo viri medenja, kar vse vpliva na senzorične lastnosti.” 1 - beremo na straneh Čebelarske zveze Slovenije. Kako potem poteka proces določanja vrste medu?

Najprej se ukvarjamo s senzoričnimi lastnostmi medu. Že ob točenju vemo približno, kaj lahko pričakujemo, a naprej je treba med dobiti v kozarec in ugotoviti, ali ustreza senzoričnim lastnostim, ki so značilni za to vrsto medu.

Čist akacijev med je tako rekoč brez barve. V Sloveniji ga zaradi prisotnosti nektarja drugih vrst v času cvetenja akacije pridelujemo po navadi v zlatorumenem do rjavkastem odtenku. Svetlo oranžen do rdečerjav je cvetlični. Lipov je lahko zlato rumen, ali pa skoraj rjav, če je na lipi v času cvetenja ušica izločala mano. Kostanjev in smrekov sta rdeče do rjave barve, hojev med pa je zelo temne, skoraj črne barve.

Po okusu se jih da lepo razločiti, zlasti takšne, ki imajo zelo značilno noto, po kateri močno odstopajo od drugih, kot je grenek kostanjev med. Sicer velja, da so vsi sladki, ker jih v glavnem sestavljajo naravni sladkorji glukoza in fruktoza, vsebujejo pa tudi različne kisline, ki vplivajo na okus medu. Poleg kislin vsebuje med tudi aminokisline, ki jih čebele dodajo k medu med predelavo medičine.

Nekatere vrste medu imajo zelo specifičen vonj, kot npr. hojev. Najlažje pa vrsto medu za začetek določimo z njeno aromo, ki je unikatna za vsako točenje, podobno kot bi lahko rekli pri vsaki letini vina, ko mikroklimatski pogoji oblikujejo končni izid trgatve, čeprav vemo, katero sorto grozdja imamo pred seboj.

Potem, ko med v kozarcu na tak način dobro preučimo (in ga v njem že precej manjka), je čas za izmero vsebnosti vode. Svoj med prodajamo pod zaščiteno geografsko označbo, zato se moramo prepričati, da vsebnost vode ustreza zahtevam standarda.

Če v tej fazi nismo prepričani, so nam lahko v pomoč analize medu, ki jih za nas lahko opravijo za pristojne organizacije. Med analizami, ki so pomembne za določanje vrste medu je električna prevodnost medu za razlikovanje med medom iz nektarja in mane in mikroskopska analiza za ugotavljanje prisotnosti pelodnih zrn neke vrste v medu. Pri vrstah, kot je kostanj, ki proizvajajo velike količine peloda, ta zlahka zaide tudi v nektar, zato je kostanjev med bogat s cvetnih prahom. Pelod kostanja najdemo tudi v drugih vrstah medu.

Vir: 1 https://czs.si/objave_podrobno_czs/11127

Vir slike peloda: http://apisad.free.fr/pollens/castanea.jpg